Hoteli – ključ je v edinstveni izkušnji

besedila
#

Bližina pisarn in trgovin, dobra osvetljenost, hitra internetna povezava in učinkovita storitev, možnost najema prostora za sestanke ali predstavitve ter dobro razmerje med ceno in kakovostjo so glavna merila za izbor hotela.

Diagram doživljanj, ki smo ga zasnovali za Bellevue Hotel.
Vodstveni kadri, ki smo jih spraševali o izbiri (poslovnih) hotelov, so se težko spomnili imen svojih najljubših hotelov. Razpeti med poslovnimi zajtrki, sestanki, kosili in urami potovanj velikokrat niti ne vedo, v katerem hotelu so nastanjeni. Eric Loth, ustanovitelj angleškega podjetja Graham, ki izdeluje vrhunske ure, je to izkušnjo opisal takole: »Lokalni partner poskrbi za vse. Priletiš. Voznik te pričaka s tablico s tvojim imenom. Greš v avto. Pregledaš elektronsko pošto. Prideš. Odprejo ti vrata. Greš v recepcijo in v sobo. Še enkrat pregledaš elektronsko pošto. Greš spat. Nekdo te zjutraj pobere. Naslednji dan vse še enkrat znova.« To je izkušnja prehodnega neprostora (nonplace), kot bi jo opisal francoski antropolog Marc Augé. Prostora, ki nima dovolj identitete, da bi ga prepoznali in v katerem ostanejo ljudje anonimni. Kot glavni lik v filmu V zraku prehaja skozi te globalizirane, podobne prostore, avtoceste, hotelske sobe, letališča in nakupovalna središča. Zato je na področju dizajnerskih poslovnih hotelov pomembna prepoznavnost oziroma izkušnja »kot v nobenem drugem hotelu, zbudiš se in veš, kje si. Če potuješ toliko kot jaz, veš, kaj mislim.«
Pomembna je atmosfera, hkrati pa spoštovanje pravil vedenja ciljnega občinstva tudi, ko se ta pravila kršijo. Prednost imajo historična okolja in tista, ki znajo preteklost nadgraditi s sodobnim dizajnom, vse to pa povezati v svojo lastno zgodbo.

Boštjanova hiša v Hrovači je mikro hotel s posebno zgodbo.
Conservatorium Hotel, Amsterdam
Eden najboljših je luksuzni Conservatorium Hotel v Amsterdamu. Še pred kratkim je bila to neogotska stavba akademije za glasbo. Stoji v soseščini znanih turističnih točk: muzeja Stedelijk, Van Goghovega muzeja in Rijksmuseuma ter koncertne dvorane Concertgebouw, blizu najboljših trgovin, restavracij in slikovitih kavarn na ulici Van Baerlestraat. Milanski arhitekt in oblikovalec Piero Lissoni je stavbo preoblikoval v luksuzni hotel za »kulturno ozaveščenega popotnika«. Predvsem pa mu je uspelo njene historične značilnosti nadgraditi z novimi, sodobnimi posegi. Ker je bila to včasih akademija, je pomembno, da je ohranil vsem dostopen parter. Zdaj zastekljen atrij, v katerem je neformalna restavracija (brasserie), namenjena širšemu občinstvu, je točka srečevanja, iz katere dostopamo do holističnega centra dobrega počutja, arkad z luksuznimi trgovinami, sodobne azijske restavracije in barov z različnimi ambienti ter šestih različno velikih dvoran za najem, ki visijo v osrednjem volumnu atrija. Izbiramo lahko med 129 luksuznimi sobami, od manjših do suit, od 30 pa do 170 kvadratnih metrov, cena prenočitve je od 400 evrov.
Design Hotels
Ko govorimo o dizajnerskih hotelih, ne moremo mimo blagovne znamke Design Hotels istoimenskega nemškega podjetja, ki v mrežo povezuje 280 hotelov po svetu. Nove člane vsako leto izberejo med okoli 400 prijavljenimi, odločijo pa se le za okoli 20. Glavno merilo za članstvo sta izvirnost in koncept, vedno znova pa je treba zadostiti potrebam sodobnega popotnika v iskanju individualnosti in nenavadnosti. S sedežem v Berlinu ter pisarnami v Londonu, Barceloni, New Yorku in Singapurju svojim članom omogočajo mreženje, trženje, stike z javnostmi in druge kreativne storitve.

Belevue Hotel Amsterdam, ki smo ga zasnovali, je del verige Ibis.
Med zanimivimi hoteli v bližnji okolici, ki so v mreži Design Hotels, je tudi Hotel Topazz v središču Dunaja, v bližini muzejev, katedrale, cerkva in luksuznih trgovin, restavracij in kavarn. Arhitektura, ki je delo biroja BWM Architekten v sodelovanju z Michaelom Manzenreiterjem, ki je poskrbel za interier, je bila leta 2013 izbrana za najpomembnejši in najzanimivejši arhitekturni projekt na nemško govorečem območju. Hotel je leta 2014 nemška potovalna revija GEO Saison izbrala tudi za najboljši dizajnerski hotel. Pomemben prepoznaven fasadni element so eliptična okna, ki dajejo objektu pridih nevsakdanjosti, lahkotnosti in presenetljivosti, v sicer zgodovinskem dunajskem mestnem središču. Energijsko varčna stavba tlorisno zavzema le 200 kvadratnih metrov površine in s 33 sobami v interieru črpa navdih iz bogate dunajske kulturne scene. Za izjavo »Nič ni bolj tvegano, kot če nič ne tvegaš« se skriva Martin Lenikus, ki s svojim timom že od leta 1989 vlaga v prenovo tradicionalnih dunajskih hiš. Poleg Topazza pod svojim okriljem skriva še Hotel Lamée, goji vrhunsko vino, se ukvarja z nepremičninami in zbira umetnine. Za prenočitev v Hotelu Topazz boste odšteli okoli 250 evrov. V mreži Design Hotels je za zdaj le en slovenski hotel: Vander Urbani Resort.
Radisson Blue Plaza
Drugače od hotela Vander stoji hotel Radisson Blue Plaza na zelo dostopni lokaciji ob ljubljanski obvoznici in ob poslovni coni BTC ter ponuja zatočišče tistim poslovnežem, ki se središču mesta raje izognejo. Pristop, ki sta ga v interieru ubrala arhitekta in oblikovalca Katjuša Kranjc in Rok Kuhar iz podjetja Raketa, je asketski in izčiščen, načrtno pa sta ga omehčala s strukturiranjem stropnih in stenskih oblog iz stekla in lesa. Katjuša Kranjc opiše, kaj je treba zasledovati pri snovanju poslovnih hotelov: »Poleg osnovnih in tehničnih potreb, ki morajo biti na visoki ravni, je treba poslovnežu zagotoviti delovno okolje tako v sobi kot tudi v hotelu. Hotel mora imeti manj in bolj formalne prostore, kjer lahko poslovnež opravi manjša ali večja poslovna srečanja. Prostore, kjer se lahko počuti sproščeno, kjer je zasebnost zagotovljena, če jo potrebuje.« Prostorna vstopna avla hotela Radisson Blue Plaza je polna dizajnerskega pohištva, stolov, luči in detajlov – in vse je plod slovenskega znanja. Tako predstavljajo Ljubljano kot kreativno silo. Gostje lahko izbirajo med 236 udobnimi sobami, hotelska restavracija in kavarna ter več kongresnih prostorov pa so primerni za poslovne dogodke. Cena prenočitve od 75 evrov ustreza tudi varčnejšim žepom.
Ljubljanski Slon
V hotelirstvu zvezdice ne zdržijo več, saj so razlike v okviru ene kategorije prevelike. Pogovarjamo se o hotelih nižjega, zgornjega nižjega, srednjega, zgornjega srednjega, višjega, zgornjega višjega razreda in luksuznih hotelih, ki bolje opisujejo storitev in z njo povezano ceno. Po besedah direktorja hotela Slon Gregorja JamnikaLjubljana ni svetovna destinacija, poslovni turizem upada, zato si izjemno dragih in predrznih rešitev hoteli ne morejo privoščiti. V načrtu imajo popolno prenovo hotela Slon, ki jo bodo začeli v sredini prihodnjega leta in jim bo omogočala sodobne hotelirske storitve zgornjega višjega razreda. Povečali bodo gabarite prizidka, izboljšali udobnost sob, dodali storitve, kot je center dobrega počutja, še povečali restavracijo, zgradili garažo. Ker ima hotel dolgoletno tradicijo in regijsko prepoznavnost, menijo, da lahko zaradi centralne lokacije s takšno prenovo naredijo hotel spet sodoben. Zunanjost so že prenovili po zamislih arhitektke Jadranke Grmek iz biroja Genius Loci. Z novimi okni, fasado in zasteklitvijo arkadnega hodnika so povečali javni del hotela, polepšali videz in upajo, da bodo privarčevali pri energiji. Vizijo nove notranje podobe restavracije, kavarne in recepcije pa so, predvsem zaradi njene neobremenjenosti, zaupali srbski arhitektki Kseniji Đorđević. Vodilo pri prenovi javnih prostorov hotela je bilo zabrisati meje med recepcijo, kavarno in hotelskim lobijem ter se izogniti hotelski uniformiranosti. Vse se dogaja v enem prostoru. Ker ni bilo na voljo pristnih kosov pohištva, so duh sredine prejšnjega stoletja ponazorili s sodobnimi pohištvenimi kosi, od starega pa ohranili lestenec v recepciji in znamenito kljuko v obliki slona.
Finance, 24.11.2016