Mika Cimolini

Uporaba lesa ali kamna za gradnjo ni nujno vedno najbolj ekološka. Pričakujemo razvoj dostopnih revolucionarnih materialov, ki se jih bo dalo vedno znova uporabiti, brez škode za okolje. Ali ste prepričani, da zaradi parketa v vašem stanovanju niso posekali amazonskega gozda? Če vas vprašam, ali ste za ohranitev amazonskega gozda?, mi boste v hipu pritrdili in našteli vse, kar počnete za ohranitev okolja. Vozite se v hibridnem avtu, redno ločujete odpadke, pešačite, ugašate luči, ravno ste zamenjali okna z bolj energetsko varčnimi. Ne verjamem, da obstaja kdo, ki bi mu bilo vseeno za ohranitev »pljuč« planeta, ki predstavlja več kot polovico deževnih gozdov in enega najbolj raznovrstnih ekosistemov na planetu. Ta ekosistem zaradi kontinuiranega izsekavanja in onesnaževanja izginja. Teak, iroko, doussie, jatoba, lapacho, merbau, palisander.. lahko nadomestijo domači hrast, javor, macesen, bukev ali hitro rastoči bambus. Problem je v tem, da trde eksotične vrste rastejo veliko počasneje kot na primer bambus, nenadzirana sečnja lakomnih prodajalcev pa je te gozdove načela. Eksotične lesne vrste so postale tudi dodana vrednost trženja nepremičnin. Kljub temu, da je EU zaradi pretiranega izsekavanja prepovedala uvoz indonezijskega teaka iz Mnjamara, ga še vedno lahko kupite v lokalnem parketnem centru v obliki končnega izdelka. Dokler zaradi lesa sekajo gozdove 20.000 kilometrov stran, tega morda ne čutimo toliko, kot če posekajo drevo, ki je zraslo na našem dvorišču.

Ob tem preseneča, da kljub naprednim tehnologijam, materialom in vsej tehnološki revolucionarnosti, gradbeništvo in arhitektura še vedno temeljita na uporabi kamna, opeke in lesa. Zakaj še vedno nimamo materialov, ki bi imeli boljše značilnosti od naravnih? Materialov, ki bi se jih dalo obdelati brez izpustov CO2, reciklirati brez kemičnih onesnaženj okolja, materialov, ki bi namesto porabljali, proizvajali energijo, ki bi dihali in prečiščevali zrak? Kaj je bolj ekološko: posekati drevo za les, izdolbsti hrib za gradbeni pesek ali pa razmišljati o materialu, ki bi ga lahko uporabili večkrat? So bolj ekološka lesena, PVC ali aluminijasta okna? Lahko plastiko nadomesti tekoči les ali krompirjev škrob, ekstrudiran polistiren (stiropor) in kameno volno pa naravna celulozna toplotna izolacija iz papirja in zmletega lesa iglavcev?

Vlivanje portlandskega cementa je v uporabi še od 19. stoletja. Kljub tehnološkemu napredku pa se gradbena industrija še vedno v največji meri zanaša na ročno delo. Način gradnje zelo zaostaja za načini načrtovanja, kjer je računalnik 3D CAD tehnologija vsakodnevna praksa. Trodimenzionalno načrtovanje arhitektom omogoča velik nadzor nad obliko, ki pa jo na koncu udejanijo delavci, ki napol v blatu zlagajo opeko eno na drugo.

Principi neposrednega prenosa oblike iz računalnika v objekte, kot je stereolitografija, je v uporabi bolj za manjše objekte in prototipe pri izdelavi industrisjkih izdelkov, v arhitekturi pa ne. Prenos na večje objekte predstavlja težavo, saj so potrebni zelo veliki stroji ter ustrezno lepilo. Inovator Enrico dini je izdelal stroj, s katerim lahko printa relativno velike objekte. Za gradnjo uporablja pesek in neorgansko vezivo. To se nanaša v plasteh od 20-100 milimetrov. Arhitekt Andrea Morgante je s to tehnologijo zgradil paviljon. Zanimiv je podatek, da je material za njegovo izdelavo stal le 60 funtov.

Več o tej tehnologiji

Z uporabo sončne energije za izdelavo objektov pa se ukvarja Markus Kayer. Izdelal je laserski rezalnik, ki za svoje delovanje uporablja zgolj sončno energijo. Ko ga je preiskusil v Egiptu, je ugotovil, da je zaradi nihanj osončenja dobil zanimiv hibrid med izdelkom narave in stroja. Izdelal pa je tudi 3D printer, ki s sončno energijo topi silikatni pesek v puščavi in s tem peščeni prah spreminja v trdno obliko. Tehnologija, ki jo uporablja, je SLS – selective laser sintering, kjer namesto smol uporablja puščavski pesek in sonce. Obojega je na voljo dovolj, brezplačno.

Problem lesa je, da drevo za proizvodnjo gradbenih elementov posekamo dokončno, pa tudi reciklirati ga ni mogoče, no, razen v drugih izdelkih, kot je celulozna. Recikliranje gradbenih odpadkov je večinoma omejeno na inertni material (zemlja, pesek, opeka, kamenje, kosi betona), iz katerih lahko dobimo nove agregate, pomembno postavko pa predstavljajo tudi zemeljski izkopni materiali, ki jih je prav tako v večini primerov mogoče spet uporabiti.

Finance, 17.05.2012